Jezera južne Slovenije

Na kaj pomislite ob besedi jezero? Med drugim se vam v misli zagotovo prikrade Bled, naš edini otoček, kremšnita, morda pomislite na Bohinjsko jezero ali celo na slovensko nadaljevanko in knjigo Tadeja Goloba?

Manj raziskani južni del Slovenije je pravtako poln lepih kotičkov. Lahko jih odkrijete na enodnevnem izletu ali pa si vzamete čas in zares doživite utrip Notranjske in Kočevskega ter se tja odpeljete s Hišo na kolesih.

Če se na pot odpravljate iz Ljubljane in si želite krasnih pogledov na gozdove, priporočam vožnjo po stranskih cestah čez najvišje ležečo kraško polje, Rakitno. In tam se že lahko ustavite pri prvem jezeru. Leži na nadmorski višini 800 metrov v osrčju Krimsko - Mokriškega hribovja in je znano po blagodejnem podnebju za pljučne bolnike.

Jezero na Rakitni je izhodišče za krožno sprehajalno pot (40 minut hoje) ter za arheološko učno pot (ura in pol hoje), ki vodi do ostankov rimskega obrambnega stolpa in obrambnega obzidja (Claustra Alpium Iuliarum) iz 3. st. n. št. Rakitna je pravtako izhodišče za daljše pohodne in kolesarske poti. Najbolj priljubljena med njimi vodi na bližnji Krim (1107 m).

Od tu se pot vije navzdol proti Cerknici in Cerkniškem jezeru. To je kraško polje, ki lahko ob obilnih padavinah hitro postane največje slovensko jezero (več kot 30 km2), v poletnih sušnih mesecih pa popolnoma presahne. Površina jezera se spreminja iz dneva v dan. Jezero se praviloma zadrži okoli 9 mesecev na leto. Ob vsakem vodostaju ponuja prelepe razglede in različne možnosti za preživljanje prostega časa. Tako lahko skozi leto na istem kraju veslaš, se sprehajaš, kolesariš, ribariš, kosiš travnik, opazuješ naravni habitat... Cerkniško jezero je bilo razglašeno tudi za pomembno mednarodno mokrišče, saj je biotska pestrost tega območja res izjemna.

Ne daleč stran so Presihajoča Pivška jezera. Po približno 30 minutah vožnje po stranskih cestah, čez gozdove, se pripeljete v Slovensko vas, ki se nahaja le nekaj kilometrov pred Pivko, če prihajate iz Cerknice po strari cesti. Tu boste našli Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, v katerem je predstavljena zgodba o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Pivška presihajoča jezera so razporejena po celotni Pivški kotlini. Na zračni dolžini 15 kilometrov jih najdemo kar 17, kar je edinstveno v celi Evropi. Najdemo jih različnih velikosti. Nekatera imajo višjo nadmorsko lego, nekatera se napolnejo le ob izdatnih deževjih,... Začnejo se z najbolj severnim jezerom imenovanim Jeredovce in zaključijo na jugu s Šembijskim jezerom.

Petelinjsko jezero je najnižje ležeče jezero, z dnom na 532 m nadmorske višine, zato se v njem voda zadržuje najdlje, tudi do 6 mesecev. Globina jezera je povprečno 12 m, površina pa 0,74 km2 in je s tem drugo po velikosti med Pivškimi presihajočimi jezeri.

Radohovsko jezero je edino jezero, ki leži na levem bregu Pivke. Nastane ob vznožju Primoža in pod zemljo odteka v Pivko.

Palško jezero je največje izmed vseh Pivških presihajočih jezer. Oddaljeno je kar 2 km od struge Pivke.

Kljunov ribnik je najmanjše jezero, ki leži tik ob strugi reke Pivke, katera izvira le streljaj od tu. Pred leti so v dno vrtali in raziskovali nivoje podzemne vode ter tako ustvarili široke vrtine, iz katerih ob obilnem deževju bruha voda tudi več kot meter visoko.

Laneno jezero je najvišje ležeče jezero v Zgornji Pivki in je zato le redko poln. Po pripovedovanju domačinov so včasih v dolini, kjer leži jezero gojili lan, zato torej tudi ime Laneno jezero.

Okolica Pivke in njena presihajoča jezera so idealna za raziskovanje spomladi ali jeseni, ko so vodostaji najvišji in jezera polna vode. Če se želite prepričati na lastne oči, je najbolje da se sami odpeljete tja in raziščete ta manj obiskani del Slovenije in ugotovite katero je vam najlepše jezero.

Iz Pivke se lahko naslednji dan odpeljete nazaj proti vzhodu. Če pa imate manj časa, lahko ta itinerarij razdelite na nekaj enodnevnih izletov.

Geografsko središče bivše dežele Kranjske je Bloška planota, ki leži med 700 in 800 metri nadmorske višine. Je še en lep kraj vreden obiska, ki leži na robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Tu boste našli mnogo kolesarskih in sprehajalnih poti po neokrnjeni naravi. Tu se nahaja Bloščica, ki je največja površinska voda na Blokah. Glavna struga se polni iz več manjših potočkov, ki izvirajo na neprepustni dolomitni podlagi med Zakrajem in Runarskim. Posebnost Bloščice so nešteti meandri. Ti so se oblikovali zato, ker potok teče po neprepustni in skoraj ravni podlagi in ima zelo majhen padec. Pri Velikih Blokah Bloščica preide na apnenčasto podlago in začne ponikati.

Poleg Bloščice se tu nahaja še Bloško jezero, ki je umetnega izvora in leži ob naselju Volčje. Nastalo je po zajezitvi izvira pod pobočjem Ogrnika. Leta 2003 so jezero temeljito obnovili in uredili kopališče. Bloško jezero je tako postalo osrednja turistično-rekreacijska točka v občini.

Bloška planota je izrazita planota z živinorejsko pokrajino, domovina suhe robe in glede na število vasi in zaselkov relativno najgosteje naseljeno območje Notranjske.

Po kakšni uri vožnje še bolj proti vzhodu, ko zapustimo Notranjsko in prispemo na Kočevsko, se pripeljemo do še enega manj znanega jezera. Rudniško jezero, imenovano tudi Kočevsko jezero, se nahaja na Kočevskem polju v severovzhodnem delu Kočevja. Nastalo je na dnu rudniške kotanje, kjer so z dnevnim kopom izkoriščali rjavi premog. V času delovanja rudnika je v kotanjo pritekal Rudniški potok. Leta 1978 se je delo v rudniku prenehalo, voda pa je polagoma napolnila kotanjo. Jezero je globoko do 70 m, njegova površina je okrog 39 ha, obala pa meri okrog 3 km. Okoli jezera je speljana naravoslovna učna pot. Jezero danes ponuja številne rekreacijske možnosti, čolnarjenje, plavanje, potapljanje, ter pozimi drsanje.

Kot vsi vemo na Kočevskem kraljuje gozd. Je najbolj gozdnata pokrajina na Slovenskem, kjer gozdovi pokrivajo kar 91% vseh površin. Znotraj obsežnih gozdov, se tu skrivajo tudi pragozdovi, ki te s svojo mogočnostjo prevzamejo in v mislih odpeljejo v pradavnino. Če se želite odklopiti od dnevne rutine in za kakšen dan pozabiti na zunanji svet in negativne novice, ki nas preveč obdajajo iz vseh strani, je to kraj kjer boste v naravi in tišini zagotovo našli mir.

V gozdovih prebivajo tudi številne velike in male zveri. Med najbolj znane prebivalce Kočevskega Roga zagotovo sodi rjavi medved, lahko pa srečamo tudi volkove in rise ter ostale izjeme živali kot so jeleni, srne, lisice, divje prašiče. V kolikor boste obiskali gozdove, morate biti izjemno previdni. Še bolje pa je vodeno doživetje po gozdu in večerno opazovanje iz varnega zavetja gozdnih opazovalnic v spremstvu lokalnega vodnika in lovca.

Če si želite le odmika v naravo, nekam ob vodo, v gozd, biti sami s seboj in svojo družino, brez trume turistov, upam, da ste v tem blogu dobili nekaj idej kam se lahko odpravite na enodnevni izlet ali enotedensko popotovanje s Hišo na kolesih.