Po najlepših razgledih severne Slovenije

Od Zgornje Savinjske doline prek Solčave do Koroške

Tokratni nasvet za izlet nas bo ponesel na severni del naše Matkurje – če si jo predstavljate na zemljevidu, se bomo sprehodili po njenem, lahko bi rekli, hrbtišču – pot pričenjamo na Jezerskem in se počasi, po krasih regionalnih cestah z najlepšimi razgledi na vršace, premikamo proti vzhodu. Pred tem pa seveda ne pozabite na izposojo Hiše na kolesih. Sploh v visokogorju, ko je ponudbe manj, želja po lepih razgledih pa ogromno, je najbolj priročno, da imamo hišo kar s seboj – na kolesih. V naslednjih vrsticah vam po sklopih predlagamo nekaj zanimivih točk, ki si jih lahko ogledate in se lepot naužijete v štirih do petih dneh.

Verjetno ni Slovenca, ki še ni bil na Jezerskem. No, ali pa vsaj Gorenjca. Prekrasna dolina ob boku Savinjskih Alp na severu predstavlja državno mejo z Avstrijo, proti jugu pa se spušča v najdaljšo slovensko vas – Kokro.

Na Jezerskem je glavna atrakcija zagotovo Planšarsko jezero, ujeto med neskončne pašnike in zelene travnike, urejenih je tudi kar nekaj tematskih pohodnih poti, lahko se podate na lov za Ankovima slapovoma in poiščete izvir reke Kokre, poskrbljeno pa je tudi za dobro turistično ponudbo – ena takšnih idiličnih, kjer lahko postavite svoj camper, je Šenkova domačija.

Če iz Jezerskega nadaljujete po slikoviti in vijugasti cesti, prečkate avstrijsko mejo in se v Slovenijo vrnete čez Pavličevo sedlo, se boste zagotovo naužili razgledov, kot še nikoli. Pot vas bo ponesla na t. i. Solčavsko panoramsko cesto.

Solčava sestoji iz Logarske doline, Markovega in Robanovega kota. Slikovita solčavska pot vas vodi mimo alpskih kmetij, visokogorskih vasic in razgledov – kot z razglednic, ampak v živo! Ob poti so tudi urejene informativne točke, kjer boste lahko to krasno dolino spoznali od bližje preko pastirčka Krištofa in njegovih ovčk.

Logarska dolina je dolga sedem kilometrov, v povprečju pa je široka 250 metrov. Spodnji del doline se imenuje Log (zelenice) srednji Plest (zelenice), zgornji pa Kot (gozd). Če ste bolj hribovske vrste, priporočamo tudi vzpon na Okrešelj, kjer na višini 1280 metrov v krnici izvira ledena Savinja, ki teče proti znamenitemu slapu Rinka, enega najvišjih slapov v Sloveniji, ki ga lahko občudujete tudi z Orlovega gnezda.

Matkov kot je najmanjša med dolinami na Solčavskem in od glavnih poti nekoliko odmaknjena. Dolina je ime dobila po (pra)kmetiji Matk na njenem pobočju – v Matkovem kotu so štiri gorske kmetije, pišejo na spletni strani solčavske doline. Glavna naravna znamenitost doline je Matkov škaf, kraterju podoben snežni kotel, ki ga v spomladanskem času izdolbe močan, okoli 40 metrov visok slap, še pišejo.

Robanov kot, tretja od dolin ob Solčavski panoramski cesti, je ime dobila po kmetiji Roban, ki velja za eno najstarejših kmetij na slovenskem – v njej naj bi ljudje živeli že več kot 800 let. Idilična planšarska dolina se je prav zaradi odmaknjenost od cest in miru v svoji naravni lepoti ohranila vse do danes - tu ni počitniških hiš in pretirane turistične ponudbe, le »klene gorske kmetije«, kot pišejo na spletni strani. Dolina je bila na pobudo domačinov tudi zavarovana in ima status krajinskega parka že dobrih 30 let. Po Robanovem kotu vožnja z avtomobili in motorji zato ni dovoljena.

Visoko nad Robanovim kotom se bohoti Velika Raduha, od koder lahko občudujete vrhove Kamniško Savinjskih Alp ter na Peco, Uršljo goro, Travnik in Komen ter tudi na Golte. Ne pozabite tudi na obisk Snežne jame na nadmorski višini več kot 1500 metrov. Ta visokogorska jama je dolga več kot 1300 metrov, od tega je več kot 800 metrov jame urejene za obiske turistov. Jama je bila dolga leta neodkrita, saj jo je zakrival sneg. Vhod v jamo se je razkril, ko je zaradi globalnega segrevanja in toplejših poletij sneg stali in odprl vhod v ledeno brezno. »Zaradi lepot, jamskega mleka, ledenih skulptur in kapniškega okrasja ter zaradi vodenja ob siju karbidnih svetilk, je obisk jame nepozabno jamsko doživetje,« pišejo na spletni strani.

Pol ure vožnje po regionalni cesti mimo Konjskega vrha in Ljubnega ob Savinji pa na naš obisk že čaka popolnoma nov raj – cvetlični raj. Mozirski gaj je park cvetja in etnografski muzej na prostem, ki so ga uredili kar domačini in vrtnarji sami v 80. letih prejšnjega stoletja. Nastal iz zaraščene trške gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti – in jih, kot iz buče princeso, olepšali s cvetlicami. Park je še posebej čudovit tudi pozimi, ko ga za program Božična bajka Slovenije, odenejo v milijone lučk.

Če se od Mozirja zapeljete proti Šoštanju, ki leži v Šaleški dolini, vas tam pozdravi energetski obrat Termoelektrarna Šoštanj. Struga reke Pake se na izteku iz Šoštanja spusti v ozko sotesko, ki je povezana s sosednjo Savinjsko dolino. Na vzhodnem delu Šoštanja pa se proti Velenju razprostira Družmirsko oziroma Šoštanjsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, ki je nastalo zaradi ugrezanja tal nad opuščenimi rovi Premogovnika Velenje, sicer največjega rudnika v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1875.

Dobrih deset minut vožnje od Šoštanja leži Velenje, mesto, ki ga je zaznamovala hitra rast in urbanizacija po drugi svetovni vojni. V mestu je moč najti več gradov: grad Velenje, grad Šalek, grad Turn, grad Ekeštajn, grad Švarcenštajn ter še ostale, predvsem manjše gradove. Imajo pa Velenjčani tudi čisto svojo plažo – Velenjsko plažo ob Velenjskem jezeru, ki vsako leto v času kopalne sezone privabi 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na Velenjskem jezeru lahko počnete vse mogoče športne vragolije, ali pa se predate prijetni vožnji s pletnjo. Svoj dom na štirih kolesih lahko zasidrate v Campu Jezero.

Če se iz Velenja peljete severno, vas pot pripelje do osrčja Koroške. Slovenj Gradec skupaj s sosednjima mestoma Ravne na Koroškem in Dravograd tvori t. i. somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije. V Slovenj Gradcu si le oglejte Koroški pokrajinski muzej ali rojstno hišo skladatelja Huga Wolfa, če ste bolj sladkosnede narave, pa zagotovo ne smete mimo obiska Hiše mojstrovin Perger 1757 in obiska edinega evropskega medičarja in svečarja s tradicijo iz leta 1757, ki svoje znanje iz roda v rod prenaša že deveto generacijo.

Ravne na Koroškem so znane po formi vivi in štiristoletni jeklarski tradiciji. Predstavljajo gonilno silo koroškega gospodarstva, medtem ko Dravograd leži ob sotočju Drave z Mežo in Mislinjo, oziroma na stičišču njihovih dolin. Zanimiva izletniška točka na Koroškem je zagotovo Uršlja gora ali Plešivec, razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji.

Iz osrčja Koroške proti Gorenjski in Črni na Koroškem in Mežici leži Peca, kjer vas v podzemlju čaka dolgobradi Kralj Matjaž. Peca (2126 m) sodi v severno verigo Vzhodnih Karavank in je najobsežnejša apnenčasta gora v Mežiški dolini. Ima obliko visoke planote, iz katere mole najvišji vrhovi; najvišja med njimi je Kordeževa glava. Gora deli Podjuno od Mežiške doline, kjer poteka meja z Avstrijo. Votlina pod Peco je deloma tudi umetno izdolben rov z votlino, v kateri je kip legendarnega kralja Matjaža. Ta rudniški rov se nahaja nekaj minut hoje stran od Male Pece, Doma na Peci in orjaške smreke. Podzemlje Pece pa si lahko ogledate tudi na prav poseben način – s kolesi. Z vodnikom in svetilkami lahko varno prekolesarite več kot pet kilometrov edinstvene podzemne poti iz ene doline v drugo in doživite nepozabno pustolovščino. Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 m, a vdolbine in grbine nekdanjih železniških pragov ne dopuščajo lagodnega kolesarjenja.

Na drugo stran Koroške, proti vzhodu, pa se bohotijo Kope. Do njih lahko pridemo po avtocesti iz Dravograda, lahko pa se podamo po idilični poti ob Dravi mimo Vrat, Vuzenice, Svetega Vida (ne spreglejte čudovitega vodnega parka v Radljah ob Dravi, ki se ponaša z edinim biološkim bazenom v Sloveniji) in Vuhreda, od koder se odcepite proti Spodnji Orlici in Hudemu Kotu. Ob poti vas pozdravi simpatično smučišče Ribnica na Pohorju, če pa pot nadaljujete nazaj proti Slovenj Gradcu, pa vas pozdravljajo Kope, smučišče, ki nešteto aktivnosti ponuja tudi poleti (disk golf igrišče, energetske točke, gorsko kolesarjenje, pohodništvo, mali živalski vrt, Petelinje jezero).

Še en krasen sklop smučarski zaplat ponuja Rogla, ki ima prav tako bogato poletno turistično ponudbo. Do Rogle lahko iz Kop pridete tudi po cesti mimo Gornjega Doliča skoz in skoz ob reki Paki (Tolsti vrh pri Mislinji). Po tem, ko na Rogli sproščate adrenalin s pohodom na Lovrenška jezera in barjanska okna na Pohorskem šotišču. Gre za kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 m. Po opustitvi paše jih zarašča rušje, ki prehaja na obeh straneh barja na bolj strmem in odcednem pobočju v smrekov gozd.

Na Rogli ne morate niti mimo sprehoda nad vrhovi dreves na Poti med krošnjami na nadmorski višini 1517 metrov. Spoznajte drevesa krajevnih gozdov od korenine do vrhov krošenj! Še ena super ideja za izlet je zavarovano Črno jezero, ki je staro že več kot 8 tisoč let. Po aktivno preživetem dnevu na prostem se vam bo zagotovo prileglo sproščanje v termalnih bazenih Term Zreče v bližini Slovenskih Konjic, kjer bodo prostor našli tudi za vaš camper, preden pa se odpravite nazaj proti domu, pa vam priporočamo, da se okrepčate v Gostilni Grič, kjer se boste poleg gastronomskih užitkov naužili tudi krasnega hribovitega razgleda, posutega z vinskimi trtami. Če le ne boste sedli za volan, priporočamo tudi kapljico ali dve rujnega vina iz Vinske kleti Zlati Grič. Če želite, da vas ta vinorodni okoliš želeli še nekaj časa spremlja, nazaj grede priporočamo še kratek obisk Žičke kartuzije, nekdanjega samostana, nekdaj domova »belih menihov«, danes pa priljubljeni kraj za poroke.

Napisala: Monika Kern