Raziskovanje južnih krajev Slovenije z avtodomom

Od notranjskega Krasa do »dolenjskih Benetk« preko reke Kolpe

Tokratni nasvet za izlet nas bo ponesel na jug naše prelepe državice. Ne, ne bomo šli na morje – izognili se bomo gručam turistov, ki oblegajo prisrčni Piran, iščejo školjke v Ankaranu in potiskajo bose noge v mivko na portoroški rivi. Tokrat nas bo pot ponesla malce bolj v južno notranjost države, ki jo, četudi se ta trend v tem obdobju vztrajno znižuje, poznamo malce manj.

Po tem, ko si izposodite eno izmed naših hiš na kolesih, je omejitev le še nebo. Raziskovanje kotičkov, ki premorejo več od turistične točke, je najlažje obiskati na lastno pest. A ker nas čas včasih preseneti in se na eni točki lahko zadržimo dlje, kot smo planirali, je še najlažje in najbolj elegantno, da imamo hišo kar s seboj – na kolesih. V naslednjih vrsticah vam po sklopih predlagamo nekaj zanimivih točk naše države, ki si jih lahko pogledate in se lepot naužijete v štirih dnevih.

Že prvi dan predlagamo slikovito vožnjo do kraškega sveta Notranjske. Sami smo ubrali kar regionalno cesto – gozdna, zelena, jezerska, sproščujoča, malce ovinkasta, a kot nalašč za popotnico v neznano. Iz Ljubljane gremo v smeri Iga (Iški bajer najbrž že poznate, kajne? Če ne, je odličen kotiček obrobja naše prestolnice za enodnevni izlet), proti Rakitni. Pot nas pelje mimo Podpeči (če se na pot odpravite zgodaj, priporočamo še kratek postanek ob jezeru Podpeč – če ste bolj aktivne narave, pa še hiter skok na Sveto Ano) in Preserja, le pol ure vožnje iz prestolnice pa že ugledamo čudovito jezerce Rakitna in prisrčne vikende.

Pot nadaljujemo po regionalni cesti vse do Cerknice in tamkajšnjega presihajočega jezera, ki velja za enega največjih v Evropi. Kot pišejo na spletni strani Notranjskega parka jezero v suhem delu leta jezero izgine, tako da je na jezeru v enem letu moč veslati, ribariti, drsati (če je dovolj hladna zima), se sprehajati in kositi travnik. Cerkniško jezero je skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic (na tem območju so namreč opazovali 276 vrst ptic, kar je kar polovica vseh evropskih vrst) pa je območje razglašeno še za »Natura 2000« območje. Ljubitelji narave boste na vsak način prišli na svoj račun!

Iz Cerknice pot nadaljujemo proti Primorski – naš naslednji postanek je čudovit naravni park Rakov Škocjan. Stoletni hrasti, veličastni Veliki naravni most, sprehod po mehki podlagi urejene pešpoti ob visokoraslih hojah je vedno znova nepozabno doživetje... Park Rakov Škocjan je, kot pišejo na spletni strani Notranjskega parka, priča milijone let trajajočim geološkim procesom, ki so to kraško dolinico oblikovali, zato so ga dodali tudi na seznam Svetovne naravne dediščine UNESCO. Rakov Škocjan je kraška dolina, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. Po dnu ilovnatega dna doline vijuga 2,5 kilometra dolg potok Rak, ki ga poleg gorskih voda iz Javornikov nad Cerknico polnijo tudi vode, ki se skozi podzemlje stekajo s Cerkniškega polja. Polni vtisov kraško-notranjskega podzemlja priporočamo, da svoj kamper zasidrate v Cerknici na postajališču za avtodome PZA En Krajcar.

Nov dan, nove dogodivščine! Pot iz Cerknice nadaljujemo proti jugu, pripravite se na regionalno cesto, ki bo jemala poglede. Če se na pot odpravite dovolj zgoraj, si le privoščite še kavo na Slivnici nad Cerkniškim jezerom, sicer pa predlagamo pot do čudovitega gradu Snežnik, edinstvenega muzeja bivalne kulture 19. stoletja. Gre za enega redkih gradov v Sloveniji, ki se ponaša z originalno opremo. Če ste bolj hribovske narave, priporočamo, da pot nadaljujete južno do izhodišča za goro Snežnik. S svojimi 1796 metri nadmorske višine se iz vrha te velike kraške planote vidi vse do kvarnerskih otokov, Gorskega Kotarja, do italijanskih Dolomitov in naših Alp.

Če ste bolj za podzemlje, priporočamo Križno jamo. Križna jama je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji, zato v jami ni električne razsvetljave in betonskih poti, kot pišejo na spletni strani. Za ogled obiskovalci dobijo gumijaste škornje in prenosno akumulatorsko svetilko, pred obiskom jame pa se morate na obisk naročiti, saj so glavna ovita za masovni turizem v jami počasi rastoče in krhke sigove pregrade med jezeri. »Glavno vodilo pri obisku jame je omejitev posledic turističnega obiska na sigovih pregradah na raven naravnega samoobnavljanja, kar vzdržuje Križno jamo med najbolj ohranjenimi turističnimi jamami v Sloveniji,« še pišejo na spletu.

Adrenalinsko obarvan dan zaključite na prekrasnem Bloškem jezeru. Gre za zelo priljubljeno izletniško točko, ki privablja od motoristov, kolesarjev pa vse do daljnih turistov. Pozimi, ko jezero zamrzne, privablja drsalce, poleti pa kopalce. Nekateri jezeru pravijo tudi Volčje jezero, saj se to umetno jezero, ki je v sedemdesetih nastalo z zajezitvijo potoka, nahaja v bližini naselja Volčje na Bloški planoti. Jezero je tudi odlična ribiška točka, saj je dovoljuje športni ribolov krapov. Velika turistična atrakcija pa je zagotovo pravljičen okoliš jezera z zanimivimi lesenimi skulpturami, na svoj račun pa boste prišli tudi kamperji, ki se boste čez noč lahko zasidrali tik ob jezeru.

Tretji dan nas bo ponesel proti vzhodu države, proti Kočevskem in Beli krajini. Za končno izhodišče predlagamo odlične avtokampe ob reki Kolpi, pred tem pa priporočamo še kratek postanek v Ribnici in Kočevju. Ribnica nam je najbolj poznana po suhorobarstvu in lončarstvu, ki imata v teh krajih večstoletno tradicijo. Izdelovanje »Ribniške suhe robe«, kot pišejo na spletni strani rokodelskega centra Ribnice, sodi med najstarejše, hkrati pa zelo svojevrstne domače obrti. Tesna povezanost prebivalcev z naravo, bogastvo gozdov in iznajdljivost domačinov, je pripomogla k nastanku in razvoju obrti, kot jo poznamo še danes, v svoji pletarski in lončarski šoli pa izobražujejo tudi nove generacije pletarjev in lončarjev.

Dobrih 15 kilometrov naprej se ustavimo še v Kočevju. Mesto leži ponikalnici Rinži, pokrajina okrog Kočevja pa je danes med najbolje ohranjenimi naravnimi predeli Slovenije, ter tudi srednje Evrope. Če poti ne boste nadaljevali južno do Kolpe, priporočamo osvežitev v kočevskem Rudniškem jezeru, ki sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Prostrani gozdovi Kočevskega nudijo dom mnogim velikim in malim živalim, najmogočnejši in najbolj znan prebivalec kočevskih gozdov pa je rjavi medved, največja evropska zver. Tudi pri nas je bil v preteklosti močno preganjan, toda s skrbnim upravljanjem, kot pišejo na spletni strani, je danes v naših gozdovih njegova populacija najštevilčnejša.

Za vojaške navdušence priporočamo tudi obisk Kočevskega Roga. Gre za visoko dinarsko planotasto, pretežno z gozdom poraščeno pogorje. Med drugo svetovno vojno je po odselitvi Kočevarjev izpraznjeni Rog izkoristilo slovensko odporniško gibanje; maja 1942 je območje postalo središče narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Na več mestih, najbolj znana je Baza 20, je vse do konca vojne delovalo vojaško in politično vodstvo odpora, pa tudi številne partizanske bolnice ter delavnice, organi oblasti in druge ustanove. Tedaj pa so za razbremenitev Baze 20 postavili tudi kompleks barak, imenovan Baza 21, ker se nahajal Glavni štab NOV in POS med 17. aprilom in 8. septembrom 1943. Dandanes je na tem območju muzej na prostem.

Iz temnih kočevskih gozdov težkih spominov pa priporočamo »spust« do Kolpe; pot vas lahko vodi do Osilnice, doline, imenovanje po junaku Petru Klepcu, čigar legenda pravi, da je bil Peter majhen, slaboten pastir, ki pa je nekoč gorsko vilo z vejami obvaroval močnega sonca, ko je spala, zato mu je ta podarila čudežno moč. Peter je to moč uporabil proti vpadu Turkov v Osilnico in postal njen junak. Osilnica ponuja tudi muzej kovaštva, neštete pohodniške in kolesarske poti ter raj za »longboarderje« iz celega sveta (Strma Reber). Reka Kolpa je odlična kamping destinacija, saj na več kot 118 km dolgi poti od Osilnice do Metlike nudi kar 17 različnih lokacij, kjer je možno kampirati, najeti mobilno hišico in uživati v glamping hiški ali glamping šotoru. Vse kampe ob Kolpi si lahko ogledate tukaj.

Do drugega skrajnega konca Kolpe, do Metlike, vas pot lahko vodi še mimo gradu Kostel, preko razgledne točke Kozice, mimo Vinice ter preko Marindola in Adlešičev vse do adrenalinskega Podzemlja ter najbolj vodnatega in morda tudi najlepšega izvira v Beli krajini, izvira reke Krupe. Če vam ostane še kaj energije, v Metliki priporočamo tudi ogled Belokranjskega muzeja.

Na zadnji dan potepanja po skritih kotičkov Slovenije priporočamo povratek čez neokrnjeno Dolenjsko oziroma »deželo gradov«, saj se je v porečju reke Krke nahajalo kar 65 gradov. Mnogo jih je bilo uničenih, kar nekaj pa je še vedno ohranjenih in primernih za odkrivanje srednjeveškega časa in življenja za grajskimi zidovi. Če omenimo le nekatere – Grad Grm, Grad Hmeljnik, Grad Mirna in Dvorec Soteska ter Grad Žužemberk in Grad Otočec, če ste pri volji za daljši ovinek pa še Grad Bogenšperk pri Litiji s čudovito pešpot in trim stezo.

V kolikor bi še nekaj več časa raje preživeli ob vodi, priporočamo obisk Novega mesta mimo čudovitega Otočca, od koder lahko »zavijete« v smeri proti Šmarjeških toplic do naravnega vrelca Klevevž, iz katerega prihaja voda s stalno temperaturo 24,8 stopinje Celzija. V 'bazenu' se temperatura vode giblje od 20 do 22 stopinj Celzija - temperatura vode je namreč odvisna predvsem od tega, kako mrzlo je zunaj. Bolj kot je mrzlo, bolj to ohladi tudi vodo v bazenu.

Priporočamo, da pot nadaljujete do čudovite Kostanjevice na Krki, »dolenjskih Benetk«, ki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest, hkrati pa tudi najstarejše na Dolenjskem. Stari del mesta se nahaja na otoku v meandru reke Krke. V neposredni bližini se nahaja tudi cisterijanski samostan Kostanjevica, v katerem se nahaja Galerija Božidar Jakac, v okolici gradu pa je forma viva. V kolikor vas še ne mika pot proti domu, priporočamo, da se ustavite še v krasnem Beach baru Tochka ob reki Krki v Velikih Malencah (ponujajo opremljene prostore za piknik za manjše in večje skupine), vožnjo pa zaokrožite pri Brežicah, mestecu, imenovanem tudi zeleni svet ob sotočju Save in Krke.

Okolica Brežic nadebudnim turistom ponuja še termalni vodni svet Terme Čatež, če ste bolj za »divje«, pa se podajte na zadnji brod čez Savo v Mostecu, ki šteje že preko 130 let in za katerega se potegujejo za vpis v register žive in stvarne kulturne dediščine, ki je preko Save popeljal celo indijsko in šrilanško predsednico.

Napisala: Monika Kern